06/11/2025
Dragi moji, ker me nekateri vlečete za jezik, a nimate poguma stopiti pred mano vam bom, kar tukaj odgovoril.
No pa greeeemo...
Mistika ni bila le kavarna. Bila je prostor, kjer sva želela preseči delitve. Kjer se ni štelo, kdo je lepši, pametnejši, bolj pravilen ali bolj glasen. Želela sva ustvariti nekaj, kar bi bilo resnično skupno, prostor kjer se ljudje srečajo kot ljudje. Brez mask, brez sodb. Prostor, ki ne ločuje na leve in desne, na “naše” in “vaše”. Prostor, ki je bil kot ga je ob otvoritvi poimenoval g. župan dnevna soba Lendave.
A kmalu sva ugotovila, da ni sistem tisti, ki naju ustavlja. Ne občina. Temveč posamezniki. Tisti, ki so nama šepetali, da tega ne rabiva. Da je preveč. Da je predrugače. Tisti, ki so se bali, da bi Mistika postala točno to, kar je obljubljala... prostor, kjer se ne meri status, temveč iskrenost.
Prelomnica? Sladoledi. Ko sva v Mistiko pripeljala najboljše sladolede v mestu... naravne, brez umetnih barvil, brez sintetičnih arom. Ne narejene iz vrečke prahu in par kapljic barve se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Zbudil se je tisti zmaj. Ne tisti pravljični, temveč tisti, ki spi v ljudeh, ko jih zmoti nekaj novega, nekaj uspešnega.
A naj bo jasno: pri sladoledu nisva bila konkurenca nikomur. Nihče drug v tej okolici ni imel iste ali podobne ponudbe. Gre za povsem drugačno zgodbo. Za zgodbo o kakovosti, o pogumu, o tem, da si upaš ponuditi nekaj, kar presega ustaljene okvire. In prav ta drugačnost je bila za nekatere preveč. Ne zato, ker bi jih ogrožala v številkah temveč zato, ker se zavedajo kakovostne drugačnosti.
Zdaj se nekateri tolažijo, da "ni šlo" zaradi obširne ponudbe. A midva veva, da je bila prav ta ponudba... raznolika, premišljena, nadpovprečna, tisti ultra moteči faktor. Mistika je bila ogledalo. In ne vsakdo je pripravljen pogledati vanj.
Še Inšpektorji, ki so morali na teren zaradi neštetih prijav o tako imenovanih sladoledih "vprašljive kakovosti", so se ob tem samo nasmehnili. Ker so vedeli, da gre za sladolede, ki so v Sloveniji prisotni le na najelitnejših lokacijah. Sladolede, ki so prejeli na desetine priznanj. Sladolede, ki jih ne more imeti vsak. Sladolede, ki izdeluje družinsko podjetje Mesec in jih zaupa le izbrancem.
Prijave niso bile odraz skrbi za javno zdravje... bile so odraz nelagodja ob nečem, kar je bilo preprosto boljše.
In da absurdnost ne bi ostala brez vrhunca... Med prijavami se je pojavila celo skrb nekaterih tako imenovanih lendavskih “elitnih” gostov, da bodo naši sladoledi uničili Kulturni dom. Zakaj? Ker jih otroci nosijo v dvorano. Besede občinarjev, čisto privlečene za lase. Še bolj nenavadno pa je, da so prav ti isti občinarji v razpisni dokumentaciji od ponudnika (naju) zahtevali, naj ponudba vključuje tudi sladoled. Ko je bil sladoled končno tu... vrhunski, naraven, nagrajen pa je žal postal moteč. Ne zaradi vsebine, temveč zaradi učinka.
In potem so prišle slavne besede, ki so dokončno potrdile najino odločitev: "Zaradi vaju se bo zaprla cela zgornja ulica." Ne, dragi moji... Najin namen to definitivno ni. Midva imava odličen posel. Ne rabiva nikogar uničiti, da bi midva preživela. Nikoli nisva delovala iz tekmovalnosti, temveč iz ustvarjalnosti. Če pa je že kdo čutil ogroženost, je bila ta povezana z idejo, da se bo treba izboljšati. In to je bil pravi in edini razlog, zakaj Mistika ni bila zaželena. Ne zato, ker bi bila slaba... temveč zato, ker je bila Velik izziv.
Midva pa nikoli ne bova polovičarska. Ne delava po šabloni, ne iščeva bližnjic. Delava z vizijo, z občutkom in z željo, da ponudiva prijateljem in gostom nekaj več. Vedno nad povprečjem! In to bo ostalo najina pot.
Mistika se zapira. A najin namen ostaja. Še vedno verjameva v prostor, kjer se ne meri, kdo je bolj glasen, temveč kdo je bolj iskren. Verjameva v Lendavo, ki zna biti topla, če ji damo priložnost.
Hvala vsem, ki ste v Mistiki videli več kot le kavarno. Ki ste vstopili z odprtim srcem. Ki ste razumeli, da je bila to dnevna soba za vse... ne glede na to, s čim, s kom ali zakaj ste prišli.
In zdaj, ko se vrata zapirajo, se gosti ne rabijo več !》 skrivati 《! po separejih, da jih "šef" ne bo kregal, če pri nama spijejo kavico ali pojejo sladoled. Neodvisnost je bila vedno del Mistike in ostaja z nama.
Midva odhajava z mirnim srcem in dvignjeno glavo. A z obljubo, da se bova vrnila. Še močnejša. Še bolj iskrena. In če bo treba še bolj moteča za tiste, ki zmaja hranijo s strahom pred drugačnostjo.
Luč se je ugasnila. A ogenj še gori.
Zaključek...
Ne, ne bom crknil, Če bom podprl Süča in s tem, da sem zaposlil Krefta, nisem izbral strani (Še zadnje slavne besede nekaterih).
Upravičeno? Bomo videli! 🤣
Svoje položnice na vse zadnje plačujem sam 😃.
In ti, ki zdaj to bereš ali si upaš iskreno povedati kako si doživel/la Mistiko, ali pa boš še naprej iskal/la separeje kam se skriti, da te šef ne bo kregal?
Jaz bom iskrenost vsekakor spoštoval predvsem pa cenil. Še bolj, če mi to poveš v obraz.
Ps. Pridite in zaprite svoje odprte mize, če že zavračate izdane račune. Če ste face, ko častite bodite face tudi, ko se je treba prijeti za denarnico 😂😉. Ne pričakujte, da vas bom prosil. Lahko sem faca jaz in jaz plačam. No problem 🤣
TEO ima vas rad 😍😄.
Mateo Matej Pogacar & Olgica Koren Pogacar
